Share UGANKE
Save to Folder
TEČE, TEČE, NIMA NOG, KAMNE BRUSI, NIMA ROK, GRE VSE VEČJA, VSE BOLJ LENO IN SE Z MORJEM ZLIJE V ENO.
REKA
PRINESE DOBRO VOLJO, ODNESE HUDO ZIMO, IN KO ZA HRIB SE SKRIJE, SI REČEŠ: “DAN JE MIMO.”
SONCE
POSEDAJO NA ENEM, DRŽIJO SE ZA DVA, SKRBIJO, DA BOLJ JASNA PODOBA JE SVETA.
OČALA
MAJHEN JE IN STAR IN SIV IN POŠTENO NAGAJIV, KAMORKOLI SE ODPRAVI, NOSI KAPICO NA GLAVI.
PALČEK
ČEPRAV JE ČIST, BO SPET OPRAN, TAKOJ KO BO DEŽEVEN DAN. LEPO NAPET, ODPRT KOT CVET, Z NEKOM BO ŠEL V ŠIRNI SVET.
DEŽNIK
SE MANJŠA, SE MANJŠA, NAZADNJE JE NI IN NE DA BI JEDLA, SE ZOPET ZREDI.
LUNA
ČEVLJI KOT ČOLNI, NOSEK PA RDEČ, BOLJ KO JE TRAPAST, BOLJ NAM JE VŠEČ.
KLOVN
MOŽ, KI NOSI ČRNO SUKNJO, DREZA, DREZA V ČRNO LUKNJO, DOBRA SREČA HODI Z NJIM, KO OMETA POT ZA DIM.
DIMNIKAR
SO NAJPREJ TEKOČE, NA VROČE ULITE, ZA HIPEC LETEČE, NAMAZANE, ZVITE.
PALAČINKE
